Izgorelost

Nazaj

Do izgorelosti lahko pride pri dolgotrajni izpostavljenosti močnemu stresu.

Slednje lahko predstavlja tudi dlje časa trajajoče nesorazmerje med vloženimi velikimi napori posameznika, ki pa niso poplačani s pričakovanimi uspehi ali priznanji.

Pogosteje se pojavlja pri posameznikih, ki so visoko delovno storilni in iščejo pohvalo okolja za samopotrditev in dvig samopodobe.

 

 

Sindrom izgorelosti je povezan z velikim številom nadur, kratkimi odmori, pomanjkanjem prostega časa, pomanjkanjem nadzora nad delom ter s pretiranim nadzorom s strani nadrejenih ali strank.

Ker gre pri izgorelosti za samoizčrpavanje, se izgoreli posamezniki počutijo čustveno izčrpani, imajo zmanjšan interes za delo in druga pomembna področja v življenju, pri delu pa postanejo bistveno manj učinkoviti. 

Pri njih se lahko razvijejo različne druge težave z zdravjem: bolezni srca in ožilja, bolezni prebavil, motnje imunskega sistema, depresija.

Izgorelost se ne zgodi čez noč, zanjo so značilne naslednje faze:

  1. Potreba dokazati se
  2. Delati bolje, več
  3. Zanemarjanje lastnih potreb in interesov
  4. Zatekanje v delo zaradi drugih težav
  5. Sprememba vrednot (odpoved prijateljem, hobijem)
  6. Zanikanje problemov
  7. Spremembe vedenja (umik, izogibanje, škodljiva raba alkohola, zdravil)
  8. Vedenjske spremembe postanejo opazne navzven
  9. Notranja praznina
  10. Izgorelost, depresija

Duševne motnje so četrti najpogostejši vzrok bolniškega staleža v Sloveniji. Leta 2014 je bilo zaradi duševnih motenj izgubljenih 724.623 koledarskih dni.

Več o vzrokih ter preprečevanju slabega duševnega zdravja na delovnem mestu lahko izveste tukaj.

Viri

Naprej