Odnos delodajalcev do starejših zaposlenih

Na zaposlenost starejših vpliva odnos podjetij do te skupine, pa tudi razmere v državi. Raziskava Združenja delodajalcev Slovenije leta 2008 je pokazala, da predstavlja zakonska zaščita starejših za delodajalce veliko oviro pri zaposlovanju starejših delavcev in pri ohranjevanju njihove zaposlitve. Po raziskavi sodeč imajo slovenski delodajalci največ problemov z dopustom, ki ga imajo starejši delavci več kot mlajši.

Temu sledijo stroge zakonske ureditve, ki se nanašajo na nadurno delo in delo preko polnega delovnega časa ter nočno delo. Delodajalci so kot problem izpostavili tudi težje razporejanje starejših delavcev na druga delovna mesta, odpravnino ob upokojitvi, ugodnosti, ki so vezane na starost, kot je dodatek za stalnost in dodatek na minulo delo. Zaradi vsega naštetega predstavljajo za delodajalca starejši delavci v primerjavi z mlajšimi večji strošek za isto delovno mesto. Večji strošek dela pa pomeni posledično slabšo konkurenčnost na trgu dela.

Zaradi tega se ob sočasnem upadanju delovne sposobnosti starejših delavcev s strani delodajalcev pogosto postavlja zahteva po oceni delazmožnosti na invalidski komisiji. Pridobitev statusa invalida je tako edina možnost, da lahko delodajalci uveljavljajo zmanjšanje dajatev za (starejše) delavce zaradi dejansko okrnjene delovne sposobnosti. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kje je meja med invalidnostjo, kot jo opredeljuje 63. člen ZPIZ-2 in okrnjeno delovno sposobnostjo, ki je rezultat naravnega procesa staranja.