Promocija zdravja starejših delavcev

Ključ za reševanje izzivov, ki jih predstavlja naraščanje deleža starejše populacije, je aktivno staranje. Aktivno staranje je prilagajanje življenja dejstvu, da živimo dlje, da smo bolj zdravi kot naši predniki. Osredotočiti se je treba na delovno sposobnost in poiskati pravo ravnovesje med delom in posameznimi viri.Starejše je treba spodbujati, da ostanejo čim dlje aktivni, da delajo dlje in se upokojijo kasneje. Pomemben temelj za spodbujanje aktivnega staranja je zdravo delovno okolje.

Za uspešno spopadanje s staranjem na delovnem mestu je potrebno vzpostaviti usklajeno delovanje vseh družbenih akterjev. Delodajalci že sedaj pogosto pričakujejo od izvajalcev medicine dela konkretno rešitev njihovih problemov zaradi zmanjšane delovne zmožnosti delavcev. Zato bo staranje delovne populacije zahtevalo tudi večje angažiranje specialistov medicine dela pri izvajanju storitev s področja varnosti in zdravja pri delu. V oceno tveganja je potrebno vključiti vidik staranja delavcev z upoštevanjem individualnih razlik med delavci v smislu njihovih funkcionalnih zmogljivosti in zdravja.

Glede na kompleksnost problematike je v upravljanje starosti na delovnem mestu poleg varnostnih inženirjev potrebno vključiti še druge strokovnjake, na primer delovne terapevte, ki bodo svetovali delodajalcem pri prilagajanju delovnih mest glede na funkcionalno zmogljivost delavcev.

Depresija je eden najpogostejših razlogov za delovno nezmožnost in predčasno upokojitev, zato bi bilo v upravljanje starosti na delovnem mestu smiselno pritegniti tudi psihologe, ki bodo v pomoč kadrovskim službam pri boljši motivaciji delavcev za delo in pri izboljševanju medosebnih odnosov na delovnem mestu.

 

(vir: Brigita Peternelj, Zbornik Zdravniki in stres VII : staranje, počitek, promocija zdravja)