Izgorelost
Do izgorelosti lahko pride pri dolgotrajni izpostavljenosti močnemu stresu.
Slednje lahko predstavlja tudi dlje časa trajajoče nesorazmerje med vloženimi velikimi napori posameznika, ki pa niso poplačani s pričakovanimi uspehi ali priznanji.
Pogosteje se pojavlja pri posameznikih, ki so visoko delovno storilni in iščejo pohvalo okolja za samopotrditev in dvig samopodobe.
Sindrom izgorelosti je povezan z velikim številom nadur, kratkimi odmori, pomanjkanjem prostega časa, pomanjkanjem nadzora nad delom ter s pretiranim nadzorom s strani nadrejenih ali strank.
Ker gre pri izgorelosti za samoizčrpavanje, se izgoreli posamezniki počutijo čustveno izčrpani, imajo zmanjšan interes za delo in druga pomembna področja v življenju, pri delu pa postanejo bistveno manj učinkoviti.
Pri njih se lahko razvijejo različne druge težave z zdravjem: bolezni srca in ožilja, bolezni prebavil, motnje imunskega sistema, depresija.
Izgorelost se ne zgodi čez noč, zanjo so značilne naslednje faze:
- Potreba dokazati se
- Delati bolje, več
- Zanemarjanje lastnih potreb in interesov
- Zatekanje v delo zaradi drugih težav
- Sprememba vrednot (odpoved prijateljem, hobijem)
- Zanikanje problemov
- Spremembe vedenja (umik, izogibanje, škodljiva raba alkohola, zdravil)
- Vedenjske spremembe postanejo opazne navzven
- Notranja praznina
- Izgorelost, depresija
